1. Ker je med temperaturo zraka in temperaturo zrnja velika razlika, je treba prvi čas prezračevanja izbrati podnevi, da se zmanjša razlika med temperaturo zrnja in temperaturo zraka ter zmanjša pojav kondenzacije. Nadaljnje prezračevanje je treba čim bolj izvajati ponoči, saj je to prezračevanje namenjeno predvsem hlajenju. Vlažnost zraka je relativno visoka, temperatura pa ponoči nizka. To ne le zmanjša izgubo vode, temveč tudi v celoti izkoristi nizko temperaturo ponoči in izboljša hladilni učinek.
2. V začetni fazi prezračevanja s centrifugalnim ventilatorjem se lahko na vratih, oknih, stenah pojavi kondenzacija, na površini žita pa celo rahla kondenzacija. Samo ustavite ventilator, odprite okno, vklopite aksialni ventilator in po potrebi obrnite žito, da odstranite vroč in vlažen zrak iz skladišča. Tik pred skladiščem. Pri uporabi aksialnega ventilatorja za počasno prezračevanje pa kondenzacije ne bo. Le temperatura žita v srednjem in zgornjem sloju se bo počasi dvigovala. Z nadaljnjim prezračevanjem se bo temperatura žita enakomerno zniževala.
3. Pri uporabi aksialnega ventilatorja za počasno prezračevanje je zaradi majhne količine zraka aksialnega ventilatorja in dejstva, da je žito slab prevodnik toplote, v zgodnjih fazah prezračevanja verjetno prišlo do počasnega prezračevanja posameznih delov. Z nadaljnjim prezračevanjem se bo temperatura žita v celotnem skladišču postopoma uravnotežila.
4. Zrno, ki se počasi prezračuje, je treba očistiti z vibracijskim sitom, zrno, ki vstopi v skladišče, pa je treba takoj očistiti nečistoč, ki jih povzroča avtomatsko razvrščanje, sicer lahko pride do neenakomernega lokalnega prezračevanja.
5. Izračun porabe energije: Skladišče št. 14 je bilo prezračevano z aksialnim ventilatorjem skupno 50 dni, povprečno 15 ur na dan, skupaj 750 ur. Povprečna vsebnost vlage se je znižala za 0,4 %, temperatura žita pa se je znižala povprečno za 23,1 stopinje. Poraba energije na enoto je: 0,027 kWh/t℃. Skladišče št. 28 je bilo prezračevano skupno 6 dni, skupno 126 ur. Vsebnost vlage se je v povprečju znižala za 1,0 %, temperatura se je v povprečju znižala za 20,3 stopinje, poraba energije na enoto pa je bila: 0,038 kWh/t℃.
6. Prednosti uporabe aksialnih ventilatorjev za počasno prezračevanje: dober hladilni učinek; nizka poraba energije enote, kar je še posebej pomembno danes, ko se zagovarja varčevanje z energijo; čas prezračevanja je enostavno nadzorovati in kondenzacija ni enostavna; ni potreben ločen ventilator, kar je priročno in prilagodljivo. Slabosti: Zaradi majhne količine zraka in dolgega časa prezračevanja učinek padavin ni očiten, zato uporaba aksialnih ventilatorjev za prezračevanje zrn z visoko vsebnostjo vlage ni primerna.
7. Prednosti centrifugalnih ventilatorjev: očitni hladilni in padavinski učinki, kratek čas prezračevanja; slabosti: visoka poraba energije enote; lahko pride do kondenzacije, če čas prezračevanja ni dobro obvladan.
Zaključek: Pri prezračevanju za namene hlajenja je treba za varno, učinkovito in energetsko varčno počasno prezračevanje uporabljati aksialne ventilatorje; pri prezračevanju za namene padavin pa centrifugalne ventilatorje.
Čas objave: 16. januar 2024